Posredovanje na Krasu 19.-24.7.2022
Letošnje poletje je minilo v znamenju požarov. Tako kot drugje po Evropi, smo imeli v Sloveniji precej gozdnih požarov in verjetno ni Slovenca, ki ne bi slišal za julijski požar na Krasu. Šlo je za največji požar v naravnem okolju v zgodovini samostojne Slovenije. Zajel je okrog 3.600 hektarov slovenskega in italijanskega dela planote Kras. Gre za borov gozd, podrast, travnike in manjše kmetijske površine, med njimi so predvsem oljčniki in vinogradi. Zgorela je tudi Markova koča in nekaj manjših gospodarskih pomožnih objektov. Ogenj se je zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur in vetra hitro razplamtel. Poleg gasilcev pa so na intervenciji sodelovali tudi Slovenska vojska in policija, reševalci, gozdarji in ostali prostovoljci.
Vse skupaj se je pričelo v petek 15.7.2022, ob cesti Miren-Opatje Selo. Po mirni soboti je sledila nedelja 17.7., ko je na območju Renškega vrha med Renčami in Kostanjevico na Krasu, dokončno izbruhnil največji katastrofalni požar. Ta dan je vlada RS aktivirala tudi državni načrt za velike požare v naravnem okolju, kar pomeni, da so se k gašenju priključila tudi prostovoljna gasilska društva z območja celotne Slovenije.
Naše društvo je prvi poziv za pomoč pri gašenju dobilo v torek 19.7. v popoldanskih urah, saj je bila potreba po prevozu vode najnujnejša. Že čez nekaj ur so se prvi trije gasilci z AC 24/130 (gasilsko cisterno s 13.000 litri vode) odpravili na pot. Njihovo delo je bilo napajanje bazena za zajem vode helikopterjev in pomoč pri zajemanju vode. Naslednji dan se je ogenj razširil še z italijanske strani meje. Potrebna je bila dodatna pomoč, zato so bile, poleg drugih gasilskih regij, okoli 13. ure aktivirane tudi vse tri ljubljanske regije, kamor spada tudi PGD Bizovik. Proti Krasu, se je v konvoju ob 17. uri iz Dolgega mostu odpravilo 6 gasilcev z GVC 16/25 (kombinirano vozilo z 2.500 litri vode). Prav tako sta se tja odpravila še 2 gasilca z GVM (kombi), saj je bila potrebna menjava na AC. Gasilci z GVC so ponoči branili linijo požara, da le ta ni preskočil na drugo stran in gasili manjša žarišča.
V noči na 21.9. sva bila gasilca v AC na lokaciji od Kostanjevice na Krasu proti Opatjem selu. Gre za nekaj kilometrov dolgo gozdno pot, kjer smo skupaj s približno 13 vozili izvajali protiogenj. Gre za preventivni požig pasu ob cesti, ki smo ga izvajali ponoči, ker ni bilo vetra. V jutranjih urah pa še izdatno zalili požgano območje in drevesa na drugi strani poti. Ob 7. uri so pričeli leteti helikopterji, zato je bila zopet najina primarna naloga prevoz vode. Poleg bazenov, sva z vodo polnila tudi vodni top Slovenske policije in ostala manjša gasilska vozila, ki so izvajala gašenje ali stražo. V primeru ognja v najini bližini pa sva pričela z gašenjem. Ekipa šestih gasilcev z GVC je v dopoldanskem času zaključila s svojim delom in se v konvoju odpravila nazaj v Ljubljano.
Ta dan se je požar nadaljeval na treh večjih požariščih in sicer; pri Novi vasi, pri Vojščici, na območju med Cerjem in Trsteljem ter na več manjših požariščih. Ker se je širil s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu, so se oglasile sirene, ki so oznanile evakuacijo prebivalcev z vasi Vojščica, Temnica in Novelo. Okoli 14.30 ure so se razmere na terenu zelo zaostrile. Okrepil se je veter in kljub velikemu številu gasilcev, je ogenj preskočil cesto Vojščica – Temnica, kateri je bil do 19. ure pogašen. Takrat se je stanje zopet umirilo in tudi prebivalci omenjenih vasi so se lahko vrnili v svoje domove. Evakuacije prebivalcev so bile v naslednjih dneh tudi v drugi vaseh, v vasi Sela na Krasu, Hudi Log, Korita na Krasu, Nova vas ter v delu Mirna.
Po dolgih 24 urah, so na Kras prišli trije gasilci, ki so prevzeli AC. Dogovorjeni smo bili, da bomo izvajali menjave na 24 ur in se menjali okoli 19. ure. Naslednje dni so gasilci izvajali prevoze vode iz bližnjih mest, predvsem s Komna in vodarne Sela na Krasu, saj je zaradi porabe velike količine vode iz hidrantnega omrežja, počasi zmanjkovalo vode oz. je bil nizek pritisk v vodovodu (polnjenje 13.000 litrske cisterne je zahtevalo dobro uro, ob normalnem pritisku pa polnjenje traja okoli 15 min). Za prevoze vode so skrbeli tudi Slovenska vojska s svojimi vozili in drugi prevozniki.
Poleg vetra in težko dostopnega terena, je problem pri gašenju predstavljala tudi neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Zaradi tega je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci nismo mogli prodirati v notranjost, vendar smo lahko branili predvsem robove. Na terenu so bila zračna plovila Slovenske vojske in policije, na pomoč s helikopterji in kanaderji so priskočili tudi s Hrvaške, Italije, Slovaške, Srbije, Avstrije in Madžarske. K nam pa so Romuni poslali tudi dve letali; C27-J Spartan za gašenje in transportno letalo C130 Hercules za logistično podporo. Spartana zmoreta nad plamene ponesti do 6000 litrov vode. Zaradi ‘gneče v zraku’, so bili na kraju tudi vojaški kontrolorji, ki so koordinirali zračna plovila.
Po nekaj dneh so se na območju požara zaslišali zvoki motornih žag. Na odziv na klic na pomoč občine Renče-Vogrsko se je odzvala množica sekačev in prostovoljcev, ki so na Kras prišli z vseh koncev Slovenije in tudi s tujine. Posekali so veliko dreves in jih odvažali stran od požarišča, da nanje ni preskočil ogenj. V okviru civilne zaščite, so imeli na terenu aktivirano tudi prvo pomoč, ob morebitnih poškodbah.
Po 17 dneh boja s plameni in sicer 1.8. je bil požar pogašen, zato je bil ta dan ob 19. uri preklican tudi državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. Na terenu sta bili potrebni le še gasilska in požarna straža, saj je bila še vedno razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja.
Naše društvo je izvajalo menjave na 24 ur, vse do 25.7., ko se je v Bizovik s cisterno vrnila zadnja ekipa treh gasilcev. V tem času, se je tam zamenjalo 6 ekip, vozilo pa je neprestano delovalo. Vse skupaj se je tja odpravilo 18 gasilcev, 6 izmed njih pa so bili tam dvakrat. Ena gasilka je poleg odhoda z društvom, dvakrat opravljala tudi delo v EPV (Enoti za podporo vodenju).
Hvala vsem za podporo in spodbudne besede. Kljub veliki intervenciji na Krasu, je bilo poskrbljeno tudi za vas, varnost občanov. V tem času smo posredovali tudi na treh intervencijah; eno v našem požarnem območju, v Hrušici, eno na območju Sostra in eno na območju Štepanjskega naselja.
Hvala tudi vsem prebivalcem prizadetih območij, kljub težki situaciji so nam bili z zahvalami, transparenti, malico in pijačo v veliko podporo. Po zaključeni intervenciji, so prebivalci Kostanjevice na Krasu v znak zahvale izobesili majice vseh sodelujočih. Poleg tega so 17. 9., točno dva meseca od izbruha požara, prebivalci za vse sodelujoče na intervenciji, organizirali tudi piknik in ogled kraških jam.
Nekaj zanimivih dejstev
Po podatkih Gasilske zveze je na intervenciji na Krasu med 17. julijem in 1. avgustom sodelovalo 14.914 prostovoljnih gasilcev iz 1.103 gasilskih enot. Od tega je bilo 622 gasilcev na intervenciji prisotnih do osem ur, 14.292 pa več kot osem ur. Stroški celotne intervencije, ki vključujejo poškodovano opremo, nadomestila za odsotnost z dela, stroške goriva in čiščenja zaščitne opreme, znašajo dobrih 2.723.414 evrov.
Gasilci smo med intervencijo skupno oddelali dobrih 278.554 ur. Na terenu je bilo 3.874 gasilskih vozil, porabili smo 266.378 litrov goriva. Med intervencijo je bilo poškodovanih 27 gasilcev. 6.814 gasilcev je bilo zaradi sodelovanja na intervenciji odsotnih s svojih delovnih mest.
Tina Hlebš
Povratek cisterne in zadnjih treh članov s Krasa
